Snežana Tamše Rodić, večini poznana kot trenerka ženske članske rokometne ekipe Velenja in partnerka Branka Tamšeta, že od sezone 2019/2020 opravlja funkcijo trenerke tudi v mlajših selekcijah Rokometnega kluba Gorenje Velenje.
Snežana je svoje prve rokometne korake naredila prav v Velenju. V ženskem rokometnem klubu je igrala za prav vse selekcije, vse od mlajših deklic do članic. Kasneje jo je pot ponesla v trenerske vode. V domačem klubu je svoje rokometno znanje najprej prenašala na mlade rokometašice. Trenirala je tako mlajše in starejše deklice kot kadetinje ter mladinke. Najbolj vidna pa je zagotovo njena vloga trenerke članske ekipe ŽRK Velenje, ki jo opravlja že 14 let.
Pred začetkom sezone 2019/2020 se je pridružila trenerjem mlajših selekcij Rokometnega kluba Gorenje Velenje. Lani se je z ekipo starejših dečkov A uvrstila na zaključni turnir najboljših štirih ekip, na katerem so osice osvojile četrto mesto. Letos vodi ekipo starejših dečkov A, s katerimi ji v tej sezoni ni uspelo napredovanje iz skupine.
Kako ste
zadovoljni s prvim delom sezone?
S prvim delom sezone iz rezultatskega vidika nisem zadovoljna.
Bili smo v izjemno težki skupini, ob tem pa smo na veliko tekmah bili
nekompletni, zaradi bolezni in poškodb. V naši ekipi je vsak igralec zelo
pomemben. Ker v generaciji letnika 2008 ni dovolj igralcev, se moramo
dopolnjevati z igralci letnika 2009 in 2010. Poleg tega pa se je kar nekaj ekip
v naši skupini združilo. Zelo me veseli dejstvo, da smo vse ekipe, ki so se
uvrstile v nadaljnji del tekmovanja premagali z izjemo ekipe iz Dobove in
Šmartnega.
Kakšni so cilji vaše ekipe v tej sezoni?
Cilj je bil uvrstitev med štiri najboljše ekipe v skupini za
kar sta nam zmanjkali dve točki. Moj osebni cilj poleg rezultatskega, pa je bil
individualni razvoj vsakega igralca tako iz tehničnega kot tudi taktičnega
vidika. Vsak posameznik je prišel z različnim znanjem in tu sem morala vsakega
posameznika obravnavati posebej, da bi čim prej osvojili znanja, ki jim še
manjkajo.
So fantje v vaši ekipi dovolj motivirani?
Fantje so glede na prejšnje generacije precej manj fokusirani
na rokomet in tudi na življenjske stvari. Vsake toliko jih je treba podučiti o
osnovnih življenjskih vrednotah in posledično tudi usmerjati v sam proces
treninga.
Kako pred tekmo motivirate svojo ekipo?
Pred vsako tekmo jih pripravim na različne načine. Z
različnimi govori, kar je odvisno od tekmeca in same tekme. Seveda se govori od
tekmeca do tekmeca spreminjajo, saj se tudi stanje in forma v ekipi spreminja
iz tedna v teden. Ekipa je živa materija in v športu ne obstaja obrazec, ki bi
ga lahko ponovili na vsaki tekmi.
Kakšen mora biti trener mlajših selekcij?
V prvi vrsti pedagog, takoj zatem pa neke vrste psiholog, saj
imamo v ekipi različne karakterje in vsak deluje drugače. Zelo je pomembno, da
znamo poslušati in spremljati igralce kaj počnejo in kaj se z njimi
dogaja, da potem lahko dobre stvari izboljšamo in nadgradimo, slabe stvari pa
poizkusimo izničiti oziroma jih čim bolj zajeziti. Zelo pomembno je tudi, da
znamo svoje znanje prenesti na igralce, kajti v mlajših selekcijah postavljamo
temelje za igralčevo prihodnost.
Se kdaj vidite v vlogi članskega trenerja?
Sama sem že 14 let trenerka članske ekipe Ženskega
rokometnega kluba Velenje. Tako, da imam že veliko izkušenj z vodenjem članske
ekipe.
Zakaj ste postali rokometni trener?
To delo me je veselilo že od malega. Tudi sama sem bila rokometašica
vrsto let in enostavno sem se videla v tem. Šport oz. rokomet pa je že celo
življenje del mene.
Kaj vas navdihuje za delo v mlajših
selekcijah?
Svoje znanje in izkušnje rada
prenašam na mlajše generacije, ki vstopajo na svojo rokometno pot. Delo
trenerke opravljam z velikim veseljem in zadovoljstvom.