Slovensko rokometno javnost je pretresla novica o smrti
dolgoletnega predsednika Rokometnega kluba Gorenje Velenje, Franca Plaskana.
Franc Plaskan je še kot izjemno mlad fant leta 1968 postal
predsednik RK Partizan Šoštanj. Pod njegovim vodstvom je klub začel z načrtovanim
in organiziranim delom z mladimi in 4 leta kasneje ustanovili prvo rokometno šolo v Velenju, v katero se je
vpisalo 70 fantov, nekaj let za tem pa tudi prve rokometne tabore, na katerih
so poleg osnov rokometa mlade izobraževali tudi o pravilni prehrani, škodljivih
učinkih kajenja in številnih drugih za športnika pomembnih temah. V letih, ki
so sledila se je njegova rokometna pot tesno prepletala s pokojnim trenerjem Mirom
Požunom, s katerim sta na vrhunsko raven popeljala številne mlade fante.
Franc Plaskan je bil ključni mož, ki je leta 1992 v uspešno
zgodbo velenjskega rokometnega kluba k sodelovanju pritegnil podjetje Gorenje,
generalnega sponzorja in podpornika kluba
s katerim partnerstvo traja že več kot 30 let.
Ob 60. obletnici rokometa v Šaleki dolini in tik pred
zaključkom 35-letnega vodenja kluba leta 2003, je Franc Plaskan - velik
ljubitelj rokometa brez katerega klub bržkone nikoli ne bi dosegel vrhunske
ravni, z velikim poudarkom na rokometni šoli in vzgoji domačih fantov – dejal: »Nikoli
si nisem mislil, da bom v klubu in rokometu ostal 34 let, toda prepričan sem,
da so me vedno gnali in mi dajali voljo in vzpodbudo za nadaljnje delo ravno
mladi igralci. Venomer mi je bilo v užitek gledati kako radi trenirajo, igrajo
in zmagujejo. Če bi se moral ukvarjati samo s problemi in organizacijo prvega
moštva, tega prav gotovo ne bi več počel. Ponosen sem, da smo kot klub dosegli
tako visoko raven, ki jo uspemo ohranjati že leta. Pri nas je že dolga leta
prisotno pozitivno ozračje. Vsak igralec, ki je prišel v Velenje, se je tu
dobro počutil in ima na Velenje lepe spomine.«
Svoj mandat je leta 2003 predal v želji, da klub ohrani svoj
položaj v slovenskem in evropskem rokometu in tudi, ko je zapustil mesto
predsednika kluba, Franc Plaskan ni manjkal na skoraj nobeni tekmi članskega
moštva.
Med letoma 1985 in 1987 je opravljal tudi vlogo predsednika Rokometne
zveze Slovenije.
V spominu nam bo ostal kot pošten, neposreden, skromen in
načelen mož, ki je zvesto sledil in udejanjal viziji razvoja rokometa v Šaleki
dolini.
Vsi člani Rokometnega kluba Gorenje Velenje vsem bližjim
izrekamo iskreno sožalje.