Od začetka osemdesetih let, ko so se rokometaši Šoštanja preselili v Velenje, je Rdeča dvorana dom rokometnih aktivnosti. V njej trenirajo in nastopajo vse selekcije RK Gorenje Velenje. V Rdeči dvorani so se zgodili največji uspehi velenjskega rokometa.   

 
Kapaciteta: 1500 sedežev + 500 stojišč
Max kapaciteta: 2500 sedežev

Zaradi stalne rasti števila prebivalcev in vedno večjih potreb hitro razvijajočega se gospodarstva Šaleške doline so v Velenju gradnjo večnamenske dvorane načrtovali več let. Na pobudo takratnega župana občine Velenje Nestla Žganka so zamisli uresničili avgusta leta 1974. Nova dvorana naj bi bila namenjena predvsem za gospodarske prireditve, na katerih bi se predstavljalo velenjsko gospodarstvo na potrošniških sejmih, razstavah in drugih prireditvah, ena največjih slovenskih gospodarskih organizacij, Gorenje, pa naj bi imela v novi dvorani stalni razstaviščni prostor. Šele na drugem mestu so predvideli športne prireditve, čeprav je zanimivo, da je kmalu po otvoritvi dvorane takratni zvezni kapetan jugoslovanske rokometne reprezentance Ivan Snoj menil, da tako dobrih in primernih tal za športne prireditve, kot so v velenjski dvorani, še ni videl v nobeni športni dvorani širom sveta. Dvorana, v začetku so jo imenovali kar večnamenska dvorana, je zgrajena na t.i. pilotih s kovinsko konstrukcijo, njeno pročelje pa je obloženo z rdečimi plastičnimi elementi, zato se je kmalu prijelo ime Rdeča dvorana. Svojo neuradno otvoritev je dvorana s 4000 sedeži doživela v soboto, 11. oktobra 1975, ko so v njej pripravili proslavo ob prazniku takratne občine Velenje. Očitno je bila nova dvorana v Velenju zares potrebna, saj si je prvo prireditev v njej ogledalo 6000 obiskovalcev, čeprav je bilo uradno v njej prostora le za 4000 ljudi. Konec osemdesetih so resno razmišljali še o gradnji manjše montažne dvorane poleg Rdeče dvorane, ki naj bi služila za organizacijo stalnih in občasnih razstav, za skladišče, upravne prostore in za restavracijo. Do gradnje dvorane, ki naj bi imela do 2000 m2, pa ni prišlo nikoli. 

Po nekaj reorganizacijah in menjavi formalnih nazivov je po zakonu o zavodih 25. maja 1992 velenjska vlada potrdila osnutek odloka o ustanovitvi javnega športno rekreacijskega zavoda Rdeča dvorana Velenje  Osnovna dejavnost zavoda naj bi bilo upravljanje in vzdrževanje športnih objektov, to je velenjske Rdeče dvorane, zimskega in letnega bazena, športnih igrišč pod bazeni in športnega parka ob jezeru. Javni zavod naj bi torej zagotavljal prostorske pogoje izvajalcem občinskega programa športne rekreacije. Poleg tega pa naj bi bil javni zavod registriran tudi za nekatere stranske dejavnosti (storitve na področju športne in kulturne dejavnosti ter družbenega življenja, izvajanje gostinskih storitev, oddajanje poslovnih prostorov in storitve na področju reklamiranja).

Leta 1989 so izvedli nekaj večjih prenovitvenih del v dvorani in odstranili tudi južno tribuno, tako da je bilo odslej igralnega prostora v parterju dvorane precej več, na balkonu nad nekdanjo tribuno pa so uredili teniško igrišče. Avgusta leta 1994 so ponovno izvedli večja vzdrževalna dela in obnovili 4365 kvadratnih metrov strehe, tesnenje svetlobnih kupol in ventilatorjev na strehi, obnovili tla, tribune, sanitarije, garderobe itd. Leta 1998 so v dvorani zamenjali tla. Položili so t.i. plavajoči parket in s tem zagotovili vrhunske pogoje za vse največje športne prireditve. V jubilejnem letu 2000 so popravili streho, uredili sanitarije in postorili še kaj, tako da lahko Rdeča dvorana mirno in smelo vstopi v svojih naslednjih petindvajset let. Leta 2004 so jo ponovno skoraj popolnoma prenovili, jo še nekoliko razširili, prenovili in povečali število garderob, zamenjali strojne in elektro inštalacije ter povsem obnovili zunanji del dvorane. Trinajst delavcev javnega zavoda upravlja Rdečo dvorano, bazene in mestni stadion Ob Jezeru, ki so v lasti Mestne občine Velenje.

1975 – 1. potrošniški novoletni sejem;

1976 – 30-letnico svobode in telesne kulture v Sloveniji;

1976 – prvi rock koncert v Šaleški dolini, (nastopili so Yu grupa iz Beograda, Parni valjak iz Zagreba, Foundation iz Anglije in domača glasbena skupina Ave);

1976 – prvi sejem Gorenja, ki je še vrsto let na tem dogodku pripravljalo svoje t.i. hišne sejme oziroma razstave dosežkov in hotenj poslovnega sistema Gorenje. Tako je bil denimo leta 1988 (ko je bil v Rdeči dvorani zadnji tovrstni sejem Gorenja), sejem od 18. do 29. oktobra, ogledalo pa si ga je preko 4000 poslovnih partnerjev Gorenja (od tega preko 1000 iz tujine) ter številni ugledni gostje iz gospodarskega in poltičnega življenja tedanje države. 

Še nekaj odmevnih prireditev v tej osrednji prireditveni dvorani Šaleške doline: veliko koncertov zabavne in narodne glasbe (Bijelo dugme, Sedem mladih, Plavi orkestar, Neda Ukraden, Tereza Kesovija, Mišo Kovač, Bajaga i instruktori, Sar e Roma, Slovenski muzikantje, Alfi Nipič, Agropop, Vice Vukov), novoletna praznovanja Dedka mraza, silvestrovanja, novoletni plesi, otroške maškarade, razni dobrodelni koncerti, 1. Slovenski festival zabavne glasbe, svoje mesto pa je še pred nedavnim v dvorani našel tudi Pikin festival, največja otroška prireditev v Sloveniji, ki jo vsako leto obišče več deset tisoč otrok iz vseh koncev Slovenije.

V prvih letih delovanja Rdeče dvorane je bilo v njej tudi nekaj športnih prireditev (npr. tekme košarkarske reprezentance Jugoslavije ter nastopi rokometašev Šoštanja in rokometašic Velenja), čeprav je bil šport v ozadju razmišljanj pri organizaciji prireditev v dvorani. Leta 1977, je bila v Rdeči dvorani revija profesionalnega boksa, na kateri se je pred več kot 5000 gledalci pomerilo osem priznanih profesionalnih boksarjev iz Evrope in Južne Amerike, osrednja predstava pa je bil dvoboj med profesionalnim prvakom Evrope Matom Parlovom in Francozom Christianom Ponceletom. V letu 1977 so bile v dvorani med drugim tudi II. športne igre študentov Jugoslavije (v Velenju so igrali rokomet), III. športno srečanje zavarovalnice Triglav in prijateljska tekma odbojkaric Kitajske in Jugoslavije. Januarja leta 1980 je bil v Rdeči dvorani jubilej slovenskega rokometa s svečano proslavo, razstavo o razvoju slovenskega rokometa in tekmo med slovensko in jugoslovansko reprezentanco. 

Trinajsti "četveroboj narodov", tradicionalno srečanje rokometnih reprezentanc, na katerem so nastopile reprezentance Jugoslavije, Zvezne republike Nemčije, Danske in Češkoslovaške, je potekal oktobra 1981 v takrat Titovem Velenju, Ajdovščini in v Ljubljani. Stalne gostje dvorane so bile vseskozi tudi rokometašice Velenja, ki so v njej odigrale številne tekme v različnih slovenskih in jugoslovanskih ligah ter v pokalnem tekmovanju in, tako kot rokometaši Gorenja, v njej našle skorajda svoj dom. Decembra leta 1984 so v Rdeči dvorani prvič organizirali novoletni turnir v malem nogometu, ki je v naslednjih desetih letih postal eden najmočnejših tovrstnih turnirjev v Sloveniji, na katerem so nastopale tudi številne prvoligaške ekipe iz tedanje Jugoslavije in gostje iz številnih evropskih držav, vrhunec pa je dosegel leta 1986 (potekal je v dveh delih: 29. novembra 1986 in v začetku januarja 1987) je sodelovalo 78 ekip, med drugim tudi ekipe beograjskega Partizana, zagrebškega Dinama, splitskega Hajduka, graškega GAK-a itd. 27. aprila 1987 je velenjski plesni klub v Rdeči dvorani organiziral državno prvenstvo v latinskoameriških plesih za pionirje, mladince, starejše mladince in člane. Ob 35-obletnici rokometa v Šaleški dolini so se 4. julija v Rdeči dvorani v Velenju zbrale tri rokometne generacije, ki so igrale v obdobjih 1952-1962, 1962-1972, 1972-1982, in to obletnico počastile z rokometnim turnirjem. 

 Konec marca 1989 so v Velenju svečano proslavili 20-letnico ŽRK Velenje. Moški rokometni klub Gorenje Velenje že vrsto let v Rdeči dvorani organizira Jarnovičev memorial v spomin na začetnika rokometa v Šoštanju. Leta 1992 je bilo v Rdeči dvorani v Velenju evropsko kvalifikacijsko teniško prvenstvo (predsednik častnega odbora je bil dr. Janez Drnovšek), ki so se ga udeležile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije. Na turnirju je zmagala ekipa Slovenije. Med ostalimi športi je svoje mesto v dvorani našel tudi namizni tenis. Leta 1995 je ob dnevu državnosti in v počastitev 120-letnice velenjskega premogovnika Težkoatletski klub Rudar Velenje v Rdeči dvorani organiziral mednarodni turnir v dvigovanju uteži, na katerem so sodelovali tekmovalci iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Italije. Dvorana je gostila teniški ATP turnir Nika Crystal Cup, na katerem so nastopila tudi nekatera znana imena iz teniškega sveta (npr. Andrej Čerkasov, ki je bil leta 1991 celo 13. igralec na svetovni jakostni lestvici), med posamezniki pa je zmagal Romun Alex Radulescu). Dvakrat so v Rdeči dvorani organizirali tudi mednarodno odprto prvenstvo Velenja v namiznem tenisu (leta 1998 in 1999), ki je v letu 2000 preraslo v 1. mednarodno odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu, ki v zadnjih letih največje in najmočnejše namiznoteniško tekmovanje v Sloveniji. V dvorani stalno ali občasno trenirajo rokomet, judo, namizni tenis, tenis, karate, prosto plezanje (na umetni plezalni steni), nogomet, košarko, sabljanje, badminton, squash itd.). V Rdeči dvorani oziroma v Velenju so večkrat organizirali tudi priprave številnih tujih reprezentanc v različnih športnih panogah, zlasti v rokometu (npr. reprezentanci Japonske in Južne Koreje). , v košarki, namiznem tenisu itd. Stalni gostje Rdeče dvorane so tudi športniki - rekreativci, saj se tu vsako leto organizirajo številne rekreativne lige v različnih športih oziroma se lahko rekreativci v Rdeči dvorani ukvarjajo s številnimi športnimi panogami (namizni tenis, badminton, squash, tenis, nogomet itd.). Vsako leto organizirajo tudi odprta prvenstva za rekreativce v nogometu (od 1996 naprej), odbojki (od leta 1992 naprej) in namiznem tenisu (od 1994 naprej). Od leta 1996 naprej v Rdeči dvorani med počitnicami otrokom ponujajo različne športne aktivnosti.

Rdeča dvorana je danes prav gotovo osrednji športni objekt v Šaleški dolini, v katerem so svoje mesto našli vrhunski športniki in športniki rekreativci. Razen v poletnih mesecih, ko je čas počitnic in čas za vzdrževalna dela, je Rdeča dvorana zasedena od jutra do poznega večera vse dni v tednu in s tem samo potrjuje dejstvo, da je tovrstni športni objekt v Velenju še kako potreben. Rekreacija in vrhunske športne prireditve si v Rdeči dvorani složno podajajo roke. V dvorani je tudi sedež Športne zveze Velenje, tako da je dvorana z leti postala pravo športno središče doline, kjer se vsakodnevno srečujejo aktivni športniki, športniki rekreativci, športni delavci in vsi ljubitelja športa iz Šaleške doline in od drugod.

Zbral in uredil
Damijan Kljajič