Show menu

INTERVJU: Uroš Mohorič

27. 3. 2016

Uroš Mohorič je nekdanji rokometaš, ki zadnja leta aktivno deluje na Rokometni zvezi Slovenije, in sicer kot direktor moških reprezentanc ter sekretar ZRTS.


Pred slovensko moško reprezentanco so aprilske kvalifikacije za nastop na Olimpijskih igrah. Kakšen je cilj reprezentance na tem turnirju?

Cilj reprezentance je jasen: osvojitev najmanj drugega mesta in s tem uvrstitev na olimpijado.


Preteklo leto je na mesto selektorja moške reprezentance stopil veliki Veselin Vujović. Kakšen se vam zdi kot selektor?

Vsi, ki so bili selektorji naše moške reprezentance v preteklosti, so bili rokometni strokovnjaki na najvišjem nivoju, ki so imeli vsak svoj način in specifičen stil vodenja ekipe. Tudi Vujović ima v primerjavi s predhodniki drugačen pristop ter drugačne taktične zahteve. Igralci se na takšen način dela navajajo in upamo, da bomo v prihodnosti s tem pristopom in strukturo delovanja dosegali tudi vidnejše rezultate.


Januarja 2016 je slovenska moška rokometna reprezentanca nastopila na evropskem prvenstvu in osvojila 14. mesto. Kako bi vi ocenili nastop reprezentance?

Najprej moram poudariti, da mest kot takih ne bi rad vrednotil, saj 14. mesto izmed 16 ekip zagotovo ni nek velik uspeh. Zato je vsekakor potrebno pogledati kako smo odigrali vsako izmed treh tekem. Videli smo, da sta dve ekipi iz naše skupine osvojili prvi dve mesti na evropskem prvenstvu. Proti švedski reprezentanci smo odigrali slabši prvi polčas in zelo kvaliteten drugi polčas. Proti Španiji je bila celotna tekma, razen zaključka, na visoki ravni. Na dvoboju z reprezentanco Nemčije pa smo žal odigrali pod našimi zmožnostmi. Glede na prikazano si najvišje ocene ne zaslužimo, videli pa smo, da bi bili ob določenih izboljšavah lahko konkurenčni vsem evropskim reprezentancam.


Ste pomemben člen Rokometne zveze Slovenije. Kakšen je vaš pogled na trenutno stanje v slovenskem rokometu?

Rokomet je zelo razvit in popularen šport širom Slovenije, kar dokazuje tudi veliko število ekip in igralcev vključenih v tekmovalne sisteme v različnih starostnih kategorijah. Slovenska stroka deluje izredno kvalitetno in razvija dobre igralce, ki pa žal ne ostajajo v domačih klubih. V zadnjih sezonah je predvsem iz ekonomskih razlogov veliko število slovenskih igralcev odšlo v tuje klube, kar se odraža na ravni kakovosti naše najmočnejše lige. To je jasno razvidno tudi iz rang lestvice evropske rokometne zveze, kjer je Slovenija iz 4. mesta, ki ga je zasedela pred nekaj leti, že padla na 7. mesto med samimi evropskimi ligami. Celotna raven kakovosti ter popularnost športne panoge sta žal močno povezana z vložki v rokomet, ki so v Sloveniji neprimerno manjši v primerjavi s tistimi iz preteklosti.

Veliko je govora o priključitvi slovenskih klubov k »združeni balkanski ligi« t.i SEHA ligi. Kakšen je vaš pogled na nastopanje slovenskih klubov v tej ligi?

SEHA liga je mogoče zanimiva za nekatere tipe ekip in za določene sponzorje. Tukaj gre predvsem za ekipe, ki so sestavljene iz formiranih starejših  igralcev, ki ne potrebujejo toliko treninga in razvoja kot mlajši. Iz športnega vidika vsi vemo, da mlajši igralci potrebujejo več treninga in manjšo količino tekem, potovanj in vsega, kar sodi k temu. V kolikor bi se torej Slovenija priključila SEHA ligi, bi mlajši igralci, ki se kalijo znotraj članskih ekip, ki bi nastopale v ligi SEHA, prebili več časa na tekmovanjih in na poteh ter poslednično manj trenirali, kar bi pustilo posledice na njihovem razvoju. Za ekipe, ki so sestavljene iz starejših igralcev, ki bi s tem igrali več močnejših in kakovostnejših tekem, pa bi bila priključitev SEHA ligi s športnega vidika smiselna. Tukaj pa je seveda potrebno upoštevati tudi vidik sponzorjev, za katere je liga zagotovo zelo zanimiva, saj je trg bistveno povečan in tudi tako lahko vlagatelji v rokomet lažje opravičijo svoje vložke v ekipo, ki nastopa v ligi izven slovenskih meja.


V letošnji sezoni smo v RK Gorenje Velenje dodobra prevetrili in prenovili klub, kar je opazno tudi na obisku v dvoranah. Kaj menite, da manjka ostalim klubom v Sloveniji, da bi bile dvorane bolj polne?

Vsekakor je delo v RK Gorenje Velenje pohvale vredno. Pozitivno je predvsem to, da se izvajajo tudi vse obrobne dejavnosti, vezane na rokomet. Rokometna tekma ni več samo tistih 60 minut tekme na igrišču, pač pa sta ljudem vedno bolj pomembna tudi zgodba in spremljevalno dogajanje. V to lahko štejemo tako družbena omrežja in spletno stran kluba, kot tudi zunanje vključevanje v ožje lokalno in širše globalno okolje. Izjemno pohvalno je torej, da je Gorenje Velenje kot klub naredil ta velik korak naprej. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi ostali slovenski klubi sledili vodilnim klubom s tega področja, ki kar precej energije posvečajo temu aspektu in s tem popularizirali tako rokomet kot športno panogo, kot tudi svoj klub.


*Intervju je bil objavljen tudi v marčevski številki revije 9ka (zbirka vseh izdaj revije).

Osa pika