Show menu

INTERVJU: Saša Mijatović

27. 2. 2016

Saša Mijatović je mlad in ambiciozen trener, ki v RK Gorenje Velenje vodi ekipi mlajših dečkov A in B.


O njegovem zanimivem prostopu k treningom smo pisali tudi, ko so mlajši dečki opravili trening borilnih veščin (članek).


1. Saša, sodite med mlajše trenerje v slovenskem rokometu. Kako in kdaj je prišlo do realizacije tega, da ste postali trener? Kakšna pot je za vami?

Tako je. Sezona 2010/2011 je bila moja zadnja igralska sezona. Bližal se je konec sezone, vse bolj sem razmišljal o trenerski poti. Moj dolgoletni trener v mlajših selekcijah Tomaž Juršič me je podpiral pri tem, da postanem trener in prevzamem mini rokomet v klubu. To nalogo sem sprejel odprtih rok, poleg tega sem bil tudi pomočnik tedanji mladinski ekipi, ki jo je vodil Iztok Rozman. Po dveh uspešnih sezonah je sledil izpad iz 1. mladinske lige. Potreboval sem spremembo in v sezoni 2013/2014 sem postal pomočnik trenerja Ivana Simonovića, s katerim sodelujeva še danes. Delala sva s starejšimi dečki A in s kadetsko ekipo. Hitro sva se ujela in res sem vesel, da lahko sodelujem z bivšim vrhunskim igralcem, kakršen je Ivan. Po štirih letih dela v klubu sta mi bili zaupani ekipi mlajših dečkov A in B, ki ju vodim v tej sezoni. V mesecu marcu se nam začnejo polfinalni dvoboji z obema ekipama. Cilj za to sezono je pri mlajših dečkih B uvrstitev na zaključni turnir najboljše četverice, pri mlajših dečkih A pa izboljšanje lanskoletnega 7. mesta v državi.


2. Kaj pa vaša rokometna igralska kariera? Koliko časa je potekala in katero je bilo vaše igralno mesto? Kakšne spomine imate na ta čas?

Rokomet sem začel igrati na osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju v osmem letu starosti. Ob prvem stiku z rokometno žogo sem začutil nekaj posebnega in ta občutek traja še danes. Moj prvi rokometni učitelj na osnovni šoli je bil Franc Varšnik, ki še vedno deluje na osnovni šoli in skrbi za mlade rokometaše. Nekaj let vadbe na osnovni šoli je bilo dovolj, da sem se vpisal tudi v RK Gorenje Velenje. Tako jaz, kot tudi moj prvi klubski trener Tomaž Juršič sva bila za, da bo moja pozicija organizatorja igre, ki mi je bila najbolj pri srcu. Na srednjem zunanjem sem bil res sproščen in usmerjen v to, da razigram ekipo. Trening je za mene najboljši del dneva, tu se sprostiš, delaš, kar te veseli in se družiš s prijatelji. Teh časov se ne da pozabiti, bili smo super ekipa, ki se je družila tudi v prostem času. Igralsko pot sem zaključil v letu 2011 in postal trener mlajših selekcij v klubu.


3. Vodite izredno obetavno generacijo našega kluba (mlajši dečki A in B), ki tekmece večinoma zanesljivo premaguje. Kaj je skrivnost vašega vodenja in vaših treningov?

Imam super fante, ki pridno in trdno garajo na treningih, imajo zelo korekten in pošten odnos tako do treninga kot tudi do soigralcev. Vsak dan prihajajo v dvorano napolnjeni z energijo in željo po dokazovanju na treningu, kar je nedvomno odlično za prihodnost. Takšno ekipo je veselje voditi, saj ti njihova prisotnost daje še večjo željo po uspehu. Skrivnost? Trdo delo in želja po uspehu! Vsak trener ima različen način vodenja ekipe. Sam se vsak dan maksimalno posvečam fantom, to ni samo ura ali dve na igrišču, včasih znam bedeti pozno v noč, da bi dobil idejo, kako izboljšati nekatere lastnosti igralcev, izboljšati celoten trening, narediti vse skupaj fantom zanimivo in z druge strani koristno za njihov razvoj. V klubu si dosti pomagamo s koristnimi nasveti, ki si jih podamo na sestankih trenerjev in vsakodnevnih videvanjih v dvorani. 


4. Kot mlad trener imate verjetno kakšnega vzornika v trenerskih vrstah oziroma trenerja, čigar delo bolj podrobno spremljate?

Za spremljanje drugih imam zelo malo časa, saj večino časa preživim v dvorani s fanti in trenerji v klubu. Posebnega vzornika nimam, mi je pa zelo pri srcu sedanji selektor Slovenije in trener RK Zagreb, Veselin Vujović. Njegova prisotnost in vodenje ekipe na tekmah se mi zdita zares nekaj neverjetnega, fantom vlije dodatno energijo in samozavest, še posebej se to opazi na tekmah RK Zagreb, s katerimi je že naredil veliko pozitivnih rezultatov.


5. Za seboj imate že kar nekaj tekem. Se je morda v tem času zgodila kakšna zanimiva anekdota?

Bila je sobota, dan za tekmo mlajših dečkov v Rdeči dvorani. Tekma se je pričela ob 10.00, jaz pa sem dobil klic enega izmed igralcev ob 12.00: ''Zdravo trener, mene pa zanima, kdaj je danes zbor za tekmo?!''. Fante v teh letih razganja in včasih se zgodi, da jih res odnese neznano kam. :)


6. Kaj bi bilo v slovenskem rokometu po vašem mnenju potrebno spremeniti/izboljšati in kaj je v slovenskem rokometu dobro/vredno pohvale?

Pri mlajših selekcijah bi spremenil način obrambe. Vse do kadetske ekipe bi prepovedal igranje osebne obrambe na določenem igralcu (pressing igre), saj takšna obramba zavira otrokovo razvijanje v rokometu in nima pozitivnega učinka niti za napadalca niti na obrambnega igralca. Veliko je tudi govora o gledalcih oz. starših na tekmah mlajših selekcij. Na tem področju je potrebno ukrepati, saj ponekod slišimo razne grožnje in zlonamerne besede proti gostujoči ekipi, kar ni primerno za otroško športno prireditev. Vredno pohvale je to, da se organizirajo tudi turnirji mini rokometa po celi Sloveniji, to je vsekakor s katerim je potrebno skrbeti za mlade športnike.


7. Kateri je za vas najboljši igralec na svetu in zakaj?

Jackson Richardson. Zaradi njega sem tudi vzljubil ta šport. Že od malih nog sem ga spremljal in bil navdušen nad njegovo kreativnostjo in iznajdljivostjo v napadu. Je igralec z ogromno mero občutka in preglednostjo v igri. Njegovih idej ni in ni bilo konca.


8. Med drugim ste tudi pomočnik trenerja mladinske ekipe RK Gorenje Velenje. Kakšne so vaše ambicije v trenerstvu? Postati trener članske ekipe? Postati selektor?

Sem pomočnik trenerja Ivana Simonovića pri velenjski mladinski ekipi. Prepotrebne izkušnje pridobivam ob njemu in ostalih trenerjih, ki delujejo v klubu. Trenutno je moja prioriteta delo z mlajšimi selekcijami, vsekakor pa so tihe želje čez nekaj let postati trener članske ekipe, kakor tudi selektor. Zavedam se, da me do tega cilja čaka še veliko težkega in trdega dela, ki pa se ga lotevam z veseljem.


* Intervju je bil objavljen v februarski številki 9ke. Vse številke si lahko ogledate tukaj: http://www.rk-gorenje.com/multimedija/9ka 

Osa pika