Saša Mijatović je mlad in ambiciozen trener, ki v RK Gorenje Velenje vodi ekipi mlajših dečkov A in B.
O njegovem zanimivem prostopu k treningom smo pisali tudi, ko so mlajši dečki opravili trening borilnih veščin (članek).
1. Saša,
sodite med mlajše trenerje v slovenskem rokometu. Kako in kdaj je prišlo do
realizacije tega, da ste postali trener? Kakšna pot je za vami?
Tako je. Sezona 2010/2011 je bila moja zadnja igralska
sezona. Bližal se je konec sezone, vse bolj sem razmišljal o trenerski poti.
Moj dolgoletni trener v mlajših selekcijah Tomaž Juršič me je podpiral pri tem,
da postanem trener in prevzamem mini rokomet v klubu. To nalogo sem sprejel
odprtih rok, poleg tega sem bil tudi pomočnik tedanji mladinski ekipi, ki jo je
vodil Iztok Rozman. Po dveh uspešnih sezonah je sledil izpad iz 1. mladinske
lige. Potreboval sem spremembo in v sezoni 2013/2014 sem postal pomočnik
trenerja Ivana Simonovića, s katerim sodelujeva še danes. Delala sva s starejšimi
dečki A in s kadetsko ekipo. Hitro sva se ujela in res sem vesel, da lahko
sodelujem z bivšim vrhunskim igralcem, kakršen je Ivan. Po štirih letih dela v
klubu sta mi bili zaupani ekipi mlajših dečkov A in B, ki ju vodim v tej
sezoni. V mesecu marcu se nam začnejo polfinalni dvoboji z obema ekipama. Cilj
za to sezono je pri mlajših dečkih B uvrstitev na zaključni turnir najboljše
četverice, pri mlajših dečkih A pa izboljšanje lanskoletnega 7. mesta v državi.
2. Kaj
pa vaša rokometna igralska kariera? Koliko časa je potekala in katero je bilo
vaše igralno mesto? Kakšne spomine imate na ta čas?
Rokomet sem začel igrati na osnovni šoli Antona Aškerca v
Velenju v osmem letu starosti. Ob prvem stiku z rokometno žogo sem začutil
nekaj posebnega in ta občutek traja še danes. Moj prvi rokometni učitelj na osnovni
šoli je bil Franc Varšnik, ki še vedno deluje na osnovni šoli in skrbi za mlade
rokometaše. Nekaj let vadbe na osnovni šoli je bilo dovolj, da sem se vpisal
tudi v RK Gorenje Velenje. Tako jaz, kot tudi moj prvi klubski trener Tomaž
Juršič sva bila za, da bo moja pozicija organizatorja igre, ki mi je bila
najbolj pri srcu. Na srednjem zunanjem sem bil res sproščen in usmerjen v to,
da razigram ekipo. Trening je za mene najboljši del dneva, tu se sprostiš, delaš,
kar te veseli in se družiš s prijatelji. Teh časov se ne da pozabiti, bili smo
super ekipa, ki se je družila tudi v prostem času. Igralsko pot sem zaključil v
letu 2011 in postal trener mlajših selekcij v klubu.
3. Vodite izredno
obetavno generacijo našega kluba (mlajši dečki A in B), ki tekmece večinoma
zanesljivo premaguje. Kaj je skrivnost vašega vodenja in vaših treningov?
Imam super fante, ki pridno in trdno garajo na treningih,
imajo zelo korekten in pošten odnos tako do treninga kot tudi do soigralcev.
Vsak dan prihajajo v dvorano napolnjeni z energijo in željo po dokazovanju na
treningu, kar je nedvomno odlično za prihodnost. Takšno ekipo je veselje voditi,
saj ti njihova prisotnost daje še večjo željo po uspehu. Skrivnost? Trdo delo
in želja po uspehu! Vsak trener ima različen način vodenja ekipe. Sam se vsak
dan maksimalno posvečam fantom, to ni samo ura ali dve na igrišču, včasih znam
bedeti pozno v noč, da bi dobil idejo, kako izboljšati nekatere lastnosti
igralcev, izboljšati celoten trening, narediti vse skupaj fantom zanimivo in z
druge strani koristno za njihov razvoj. V klubu si dosti pomagamo s koristnimi
nasveti, ki si jih podamo na sestankih trenerjev in vsakodnevnih videvanjih v
dvorani.
4. Kot mlad trener
imate verjetno kakšnega vzornika v trenerskih vrstah oziroma trenerja, čigar
delo bolj podrobno spremljate?
Za spremljanje drugih imam zelo malo časa, saj večino časa
preživim v dvorani s fanti in trenerji v klubu. Posebnega vzornika nimam, mi je
pa zelo pri srcu sedanji selektor Slovenije in trener RK Zagreb, Veselin
Vujović. Njegova prisotnost in vodenje ekipe na tekmah se mi zdita zares nekaj
neverjetnega, fantom vlije dodatno energijo in samozavest, še posebej se to
opazi na tekmah RK Zagreb, s katerimi je že naredil veliko pozitivnih
rezultatov.
5. Za seboj imate že
kar nekaj tekem. Se je morda v tem času zgodila kakšna zanimiva anekdota?
Bila je sobota, dan za tekmo mlajših dečkov v Rdeči dvorani.
Tekma se je pričela ob 10.00, jaz pa sem dobil klic enega izmed igralcev ob 12.00:
''Zdravo trener, mene pa zanima, kdaj je danes zbor za tekmo?!''. Fante v teh
letih razganja in včasih se zgodi, da jih res odnese neznano kam. :)
6. Kaj bi bilo v
slovenskem rokometu po vašem mnenju potrebno spremeniti/izboljšati in kaj je v
slovenskem rokometu dobro/vredno pohvale?
Pri mlajših selekcijah bi spremenil način obrambe. Vse do
kadetske ekipe bi prepovedal igranje osebne obrambe na določenem igralcu
(pressing igre), saj takšna obramba zavira otrokovo razvijanje v rokometu in
nima pozitivnega učinka niti za napadalca niti na obrambnega igralca. Veliko je
tudi govora o gledalcih oz. starših na tekmah mlajših selekcij. Na tem področju
je potrebno ukrepati, saj ponekod slišimo razne grožnje in zlonamerne besede
proti gostujoči ekipi, kar ni primerno za otroško športno prireditev. Vredno
pohvale je to, da se organizirajo tudi turnirji mini rokometa po celi
Sloveniji, to je vsekakor s katerim je potrebno skrbeti za mlade športnike.
7. Kateri je za vas
najboljši igralec na svetu in zakaj?
Jackson Richardson. Zaradi njega sem tudi vzljubil ta šport.
Že od malih nog sem ga spremljal in bil navdušen nad njegovo kreativnostjo in
iznajdljivostjo v napadu. Je igralec z ogromno mero občutka in preglednostjo v
igri. Njegovih idej ni in ni bilo konca.
8. Med drugim ste
tudi pomočnik trenerja mladinske ekipe RK Gorenje Velenje. Kakšne so vaše
ambicije v trenerstvu? Postati trener članske ekipe? Postati selektor?
Sem pomočnik trenerja Ivana Simonovića pri velenjski mladinski
ekipi. Prepotrebne izkušnje pridobivam ob njemu in ostalih trenerjih, ki
delujejo v klubu. Trenutno je moja prioriteta delo z mlajšimi selekcijami,
vsekakor pa so tihe želje čez nekaj let postati trener članske ekipe, kakor
tudi selektor. Zavedam se, da me do tega cilja čaka še veliko težkega in trdega
dela, ki pa se ga lotevam z veseljem.
* Intervju je bil objavljen v februarski številki 9ke. Vse številke si lahko ogledate tukaj: http://www.rk-gorenje.com/multimedija/9ka