Show menu

INTERVJU: Dr. Marko Šibila

26. 2. 2016

Dr. Marko Šibila je glavni trener članske ekipe RK Gorenje Velenje in izredni profesor na Fakulteti za šport v Ljubljani.


Spodnji intervju je bil narejen pred velikim derbijem z RK Celje Pivovarna Laško, kjer smo si po koncu izjemnega dvoboja s Celjani točke razdelili (poročilo s tekme).



1. Marko, za vami je prvi mesec priprav in s tem tudi prve prijateljske in nekaj ligaških tekem. Sedaj že imate pregled nad stanjem v ekipi. Kako ste zadovoljni z ekipo in posameznimi igralci?


Prvi tedni naših priprav in tudi že prvenstva so minili neverjetno hitro. Verjetno je intenzivnost našega dela vplivala na to, da se nismo niti zavedeli, koliko časa je že poteklo od začetka priprav. Tako glede posameznih igralcev kot tudi ekipe v celoti lahko rečem le pohvalne besede. Fantje so pravi profesionalci in zelo kakovostni igralci. Mislim, da smo se dobro ujeli in da je naše medsebojno razumevanje na visoki ravni. Podobno velja tudi za odnose s so-trenerjema Borutom Plaskanom in Markom Oštirjem ter kondicijskim trenerjem Mortenom Seierjem. Zelo sem zadovoljen tudi s sodelovanjem s fizioterapevtom Matejem Kramerjem  in tehničnim vodjo Gorazdom Hostnikom.


2.  V svoji karieri ste vodili že kar nekaj klubov, sedaj pa ste glavni trener osje članske ekipe. Biti del našega kluba marsikomu pomeni veliko, kaj pa delo v klubu, kot je RK Gorenje Velenje pomeni doktorju rokometa?


Tudi meni delo v RK Gorenje Velenje pomeni veliko. Bogata rokometna tradicija tega okolja nikogar ne pusti ravnodušnega. Zagotovo se bom tudi jaz trudil dodati kanček k temu mozaiku in nadaljevati z uspešnim delom mojih predhodnikov. Pravzaprav čutim veliko odgovornost do okolja, v katerem delujem.


3. Ste eden izmed redkih doktorjev rokometa (poleg vas sta v Sloveniji še Marta Bon in Primož Pori). Je tako težko priti do tega naziva ali pa ni toliko kandidatov, ki bi si tega naziva želeli?


Morda je glede tega nekoliko nerazumevanja v širši javnosti. Po koncu svojega rednega študija na Fakulteti za šport v Ljubljani sem se vpisal na podiplomski študij, kjer sem najprej magistriral nato pa tudi doktoriral s področja športne znanosti. Seveda sem si kot rokometaš izbiral teme, ki so povezane z rokometno stroko – z znanstveno metodo sem predvsem skušal preučevati povezanost igralne uspešnosti rokometašev z ravnijo razvitosti posameznih antropoloških značilnosti. Morda zveni učeno ampak gre preprosto za to, da sem skušal dognati v čem se kakovostnejši rokometaši objektivno razlikujejo od manj kakovostnih. Svoje delo sem kasneje nadgrajeval še z drugimi projekti, pri katerih smo s pomočjo kolegov proučevali različne vidike rokometne igre ter izsledke objavljali tako v domačem kot tudi mednarodnem prostoru. Kot mentor sem nato svoje izkušnje prenašal še na dr. Marto Bon in dr. Primoža Porija, ki sta prav tako uspešno zaključila podiplomski študij in sta danes mednarodno priznana strokovnjaka z rokometnega področja. Seveda pa je doktorski študij, kjer si posameznik izbere temo iz rokometa, izredno specifičen in omejen na nekaj zelo zainteresiranih strokovnjakov. Trenutno sta na doktorskem študiju Fakultete za šport dva domača strokovnjaka in eden iz tujine – upam, da jim kmalu uspe opraviti vse obveznosti.    


4. Letošnji cilj črno-rumenih je osvojitev naslova državnih prvakov. Kaj so vaše prednosti oziroma izboljšave v primerjavi s prejšnjimi trenerji v našem klubu? Na čem boste gradili, da dosežemo ta cilj?


Ne bi si upal delati primerjav s predhodnimi trenerji, ki so bili zagotovo vsi zelo kompetentni strokovnjaki. Mnogokrat pa je tako, da na trenerjevo uspešnost vpliva veliko dejavnikov, ki jih ne more kontrolirati. Seveda se z izkušnjami naučiš delovati tudi v zelo zaostrenih razmerah velike tekmovalne napetosti, ki dostikrat povzroča konfliktne situacije. Tudi igralci so podvrženi velikim stresom in frustracijam, zato menim, da jim je potrebno pomagati, da uspešno prebrodijo situacije negotovosti, ko velika pričakovanja okolja vplivajo na njihovo razpoloženje. Pri tem je trenerjeva naloga kakovostna priprava treningov ter oblikovanje jasne taktike igre, kar največkrat igralce naredi bolj prepričane v njihove sposobnosti in jih nekoliko sprosti, saj vedo, kakšna so trenerjeva pričakovanja. Nasprotno zmeda v tem smislu ne prinaša pričakovanih rezultatov. Nihče pa nima čarobne palice in določen del nepredvidljivosti vedno ostaja. Boj za naslov državnega prvaka bo tako po mojem mnenju zelo zanimiv, saj je naš glavni konkurent Celje Pivovarna Laško izredno kakovosten in vsega spoštovanja vreden tekmec.      


5. Velikokrat ste bili na širšem spisku kandidatov za selektorja slovenske rokometne reprezentance. Je to vaš neuresničljiv cilj?


V preteklosti sem že delal tako z mladinsko slovensko rokometno reprezentanco (z igralci letnika 1974/75 smo kot prva slovenska mladinska reprezentanca igrali na SP 1995 v Argentini, kjer smo osvojili 10. mesto) kot tudi s člansko. Menim, da je bilo to obdobje dokaj uspešno saj smo bili takrat še manj renomirana reprezentanca, ki pa je pokazala velik potencial in dosegala dobre rezultate. Sodelovanje s takratnima selektorjema Tonetom Tisljem in Slavkom Ivezičem in vsemi reprezentanti mi je ostalo v lepem spominu. Vendar pa je to preteklost in sedaj se povsem posvečam klubskemu delu, kjer najdem v vsakodnevnem treniranju veliko zadovoljstva.    


6. V Sloveniji je ogromno rokometnih trenerjev, kar nekaj tudi mladih z ogromno potenciala. Ste opazili koga posebnega, ki vam je, kot zelo izkušenemu trenerju, »padel v oči«?


Slovenija zagotovo sodi med države, ki ima visoko razvito trenersko strokovno znanje. Veliko slovenskih trenerjev je zaslužnih za visoko raven tukajšnjega rokometa. Že pred mojo generacijo je bilo veliko uspešnih trenerjev, še posebej razveseljivo pa je dejstvo, da je tudi med mladimi veliko odličnih strokovnjakov, ki bodo v prihodnosti zagotovo še dvignili raven našega rokometa. Ne bi želel posebej izpostavljati nikogar, je pa jasno, da se je nekaj mlajših trenerjev že tako uveljavilo, da se jim lahko zaupa tudi zelo zahtevne strokovne naloge. Najboljše tudi že vključujemo v delo z reprezentancami in tudi v različne oblike izobraževanja in usposabljanja trenerjev. Tako bomo – ko bo prišel čas – nekoliko starejši z lahkim srcem povsem prepustili vajeti mlajšim, zelo kompetentnim strokovnjakom. 



* Intervju je bil objavljen v februarski številki 9ke. Vse številke si lahko ogledate tukaj: http://www.rk-gorenje.com/multimedija/9ka 

Osa pika