Show menu

INTERVJU: Borut Plaskan

22. 12. 2015

Intervju z novim trenerjem RK Gorenje Velenje, ki je bil objavljen v decembrski številki 9ke, uradne revije RK Gorenje Velenje.


Po dolgih letih igranja rokometa in nato kar desetih letih dela kot pomočnik trenerja, vam je vodstvo sedaj zaupalo vodenje prvega moštva RK Gorenje Velenje. Kaj vam pomeni takšna vloga?

Najprej moram povedati, da je zame biti trener prvega moštva v takšnem klubu kot je RK Gorenje Velenje velika čast, saj sem otrok tega kluba. Bomo videli koliko časa bo ta funkcija v veljavi, a sam bom delal maksimalno in dal vse od sebe. Mi je pa lepo delati s temi fanti.

 

Za vami je tudi prva tekma, ker ste nastopili kot prvi trener članske ekipe proti RK Sevnica. Kako ste jo vi videli?
Lagal bi, če bi rekel, da nisem bil malce nervozen. Po vseh teh napetih dnevih v klubu, je bila Sevnica več kot primeren nasprotnik. Fantje so bili zbrani, tako da jim nimam ničesar za očitati. Nekatere stvari sicer še niso delovale kot bi morale, a zmaga je zaslužena in sedaj nas čaka trdo delo še naprej.

Cilj moštva je še vedno naslov državnega prvaka. Kaj boste vi delali drugače kot predhodnik, da dosežemo ta cilj?

Moram reči, da smo tudi pod vodstvom mojega predhodnika Gregorja Cvijića delali zelo dobro. Res je, da smo imeli na teh težkih tekmah večkrat, po pet do deset minut, »črne minute«, predvsem pa to, da nisi zbran vseh 60 minut, takšne ekipe kot so Celje in Holstebro hitro izkoristijo. Predvsem na tem moramo torej delati več, potrebno je delati manj tehničnih napak, zadnje čase smo padli tudi v tekaškem delu. Če bodo dobra obramba in dobri protinpadi, potem bo lažje.

 

Kdo je za vas trenutno najboljši slovenski trener?
Težko je reči, ne bi se mogel odločiti za enega. Delal sem z mnogimi trenerji, tako kot igralec, kot tudi pomočnik. Ne bi bilo pravično, da bi izpostavil enega, vsi imajo neke svoje kvalitete, od katerih sem nekaj pridobil.

 

Dobili ste priložnost kot glavni trener. Imate kakšne želje, cilje oziroma kaj vas kot trenerja zanima v prihodnosti?
Sam imam zelo zahtevno službo v podjetju Gorenje, a zagotovo bom kot trener prve ekipe delal maksimalno, da bomo kvaliteto igre dvignili na še višji nivo, saj bomo le tako lahko parirali Celju.

 

Kaj ste v vaših časih igranja rokometa delali drugače, kot se trenutno dela?
Sedaj je klub na bistveno višji ravni. V mojih igralnih časih smo bili v klubu večinoma polprofesionalci, imeli poleg igranja še službe, študij, itd. Sedaj se bistveno več trenira, čeprav smo že takrat ogromno trenirali. V samem tehnično-taktičnem smislu pa je tako, da se sedaj precej hitreje igra, takrat ni bilo pasivne igre, hitrega centra. Igralce je potrebno trenirati tako, da so bolje kondicijsko pripravljeni, da so atleti oziroma fizično vrhunsko pripravljeni.

 

Vaš dres je za vedno izobešen pod stropom Rdeče dvorane. Kakšen je občutek stopiti v dvorano in videti svoj »upokojeni dres«?

Na to sem se že nekako navadil, včasih celo pozabim, da je zgoraj. Zagotovo pa je lepo pogledati moj dres, se spomniti vsega. Obenem je to lahko tudi motivacija za te mlade fante, da vidijo, kaj se da doseči. Mogoče ti mlajši ne vedo, kakšno kariero sem imel oz. da sem bil igralec, ki je vedno dal vse na igrišču. Sam sem seveda zadovoljen s svojo kariero, je pa vedno potrebno gledati naprej.

Osa pika